Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: »Mojega sina bodo spoštovali«.

(Mt 21,37)

Današnji odlomek iz evangelija po Mateju nam v prispodobi vinograda govori o stvarstvu kot o Božjem kraljestvu, o ljudeh in njihovem ravnanju. Jezus je svoje rojake za časa svojega življenja opozoril, da se jim bo božje kraljestvo vzelo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove. To se je tudi zgodilo, saj se je krščanstvo razširilo po vsem svetu, Judje pa še danes nočejo sprejeti, da je Jezus Božji sin in tisti vogelni kamen, ki so ga oni zavrgli, na katerem je postavljena celotna krščanska cerkev.

Kako pa mi živimo in občutimo Jezusove besede o Božjem kraljestvu kot vinogradu, ki nam je bil dan v oskrbo po prednikih, ki so ga znali skrbno negovati? Njihove roke so zgradile premnoge čudovite cerkve, kapelice in spomenike, ki jih še danes občudujemo po vseh krajih naše dežele in po svetu. Le močne duhovne in značajske korenine so lahko zmogle ustvariti take umetniške presežke v takratnih težkih pogojih. Zapustili so nam trdne temelje, iz katerih moremo črpati tudi danes.     

Le od nas pa je odvisno, na kakšen način bomo to Božje kraljestvo predali našim naslednikom. To bomo najbolje zmogli s pomočjo božje besede in molitve, po katerih bomo prejeli moč za življenje v polnosti, zavedajoč se, kaj je resnično pomembno in vredno v našem življenju. Samo živi vzgled pravega kristjana je lahko dobra podlaga za nadaljnjo rast in širitev Božjega kraljestva med nami.       

Irena Šalamun