“Kdor ne sprejme svojega križa …”
(Mt 10,38)

Če bi bili zgolj mi tisti, ki bi oblikovali in načrtovali svoje življenje, potem v njem zagotovo ne bi bilo življenjskih bremen, kot so bolezni ali kakršnekoli druge težave in neprijetnosti. Najverjetneje bi vse načrtovali tako, da bi bilo vse popolno in lepo.

A življenje je DAR, ki smo ga prejeli od Boga in On je tisti, ki skrbi za nas, nas vodi in ima načrt za naše življenje. Ta načrt je preprosto čudovit, ko se mu prepustiš, a velikokrat poln težav in križev.

Jezus nam ni obljubil, da bo življenje z Njim vedno lahko - nam je pa obljubil, da bo vedno z nami, še posebej takrat, kadar nam bo težko.

Na nas pa je, da sprejmemo težave in vzamemo na svoje rame križ, ki nam je bil naložen. Je težak, a Bog ve, kolikšno težo smo sposobni nositi.

In to je najtežji del - sprejeti križ, ga vzeti na svoje rame in ga nositi. Tudi sama ga nisem zmogla ali pa ga nisem želela, ko mi je bil naložen. Pa mi je spovednik pri spovedi rekel, naj ne zavračam križa, naj se mu ne upiram, ker bo meni težje in ostal bo tam, dokler ga ne bom sprejela. Pa sem ga sprejela, v bistvu se še vedno trudim vsak dan ga sprejemati in nositi, a je zdaj veliko lažje, ker vem, da je Jezus z menoj, kot je obljubil, in mi ga pomaga nositi. 

Dragi bratje in sestre, vem, da je v trenutkih, ko nam je križ naložen, zelo težko, a zdaj jaz opogumljam vas, da ga sprejmete in nosite. Naj vas pri tem spremljajo Jezusove besede: “Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal!” (Jn 16,33)

Viktorija Pintarič