„Jaz sem pot, resnica in življenje, govori Gospod, nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.“

Jn 14, 6

Te Jezusove besede odpirajo vprašanje, ki ga nosimo skoraj vsi v sebi. Kako radi bi imeli pred seboj vsaj majhen, okviren zemljevid življenja. Da bi vedeli vnaprej, kam nas vodi pot, kaj prinaša jutri in ali se vedno odločamo prav. Tudi sama se v tem dobro prepoznam. Rada bi imela stvari varne, jasne in zaklesane v skalo. Najraje bi vedno vedela, da napredujem v najbolj zadovoljivo smer. In kadar sem negotova, hitro začnem premlevati, načrtovati in iskati odgovore na vprašanja, včasih celo še preden se mi sploh postavijo.

Te Jezusove besede govorijo prav v ta nemirni del srca, ki si želi vse razumeti in imeti pod nadzorom. Jezus nam ne ponuja načrta, zemljevida ali gotovosti po naši meri. Ponuja nam sebe. Ne pravi: pokazal ti bom pot. Pravi: jaz sem pot. In jaz njegove besede tako razumem: ni treba vsega razumeti, predvideti ali obvladati. Ni treba imeti vsake odločitve v svojih rokah. Dovolj je, da ostanemo pri njemu in hodimo z njim. In če je on pot, potem nas vodi tukaj, skozi vsakdanje odločitve, negotovosti in strahove. In če je on pot, potem je tudi pot naprej – prek smrti, v življenje pri Očetu.

Sabina Ertl