»Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Ps 23, 1

Današnja 4. velikonočna nedelja – nedelja dobrega pastirja, je hkrati tudi svetovni molitveni dan za duhovne poklice, ki jih, kot dobro vemo, zelo primanjkuje (»Žetev je velika, delavcev pa malo,« Lk 10,2).

V današnjem besednem bogoslužju me je najbolj nagovoril Psalm, saj v enem stavku pove vse: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.« Seveda se tega premalokrat zavedam in si mislim, kaj vse mi manjka, ne zavedam pa se, da imam vse, kar je zame najboljše, seveda gledano z Božje perspektive. Na žalost ljudje pač potrebujemo preizkušnje, da znamo ceniti stvari, ki so se nam prej zdele samoumevne. Pred kratkim, ko sem se sama peljala z avtom, sem se popolnoma čustveno zlomila in začela neustavljivo jokati. Naenkrat pa po radiu slišim pesem (v angleščini), ki je prej še nikoli nisem slišala, ne vem naslova niti izvajalca, govorila pa je o tem, da me ima nekdo, ne glede na vse, vedno rad in je vedno ob meni. Pesem sem začutila kot Božji objem in tolažbo. Ne znam razložiti, kakšen mir sem začutila v sebi in kakšno novo moč, da sem lahko potem »normalno funkcionirala«. Spomnila sem se na tisto malo ovčko, ki se je izgubila in je mislila, da so jo pozabili. Če jo je čreda pozabila, je njen dobri pastir ni in jo je šel iskat.

Naš dobri Pastir nikoli ne obupa nad nami, vedno znova nas kliče, da bi se vrnili v njegov objem. Vsem nam želim, da bi ga večkrat slišali!

Valerija Černe