Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa.

(Rim 1,7b)

Na četrto adventno nedeljo, ko nas že objema svetloba štirih svečk na adventnem vencu, me je najbolj nagovoril blagoslov svetega Pavla v Pismu Rimljanom. »Milost in mir od Boga« – to potrebujemo, to si želimo.

Močno pa se zavedam, da ta Božja milost potrebuje naše sodelovanje, odprtost do Boga in ljudi. Kaj to pomeni v praksi, se morda sprašujete: to je priznanje naših slabosti in grehov, to je pot zakramenta sprave, pogovor z Bogom in duhovnikom. In ko deluje Božja milost, se v nas naseli mir.

Samo ta mir ne izključuje drugih, naših bližnjih, sosedov … Miru ne moremo živeti izolirano, živimo ga lahko samo z drugimi: ko jih sprejemamo takšne, kot so; ko smo pripravljeni na pogovor, ko jih spoštujemo – mož ženo, žena moža, starši otroke, otroci starše, vsi skupaj stare starše … In kar sami še naštevajte naprej! Tudi takšno samoizpraševanje o odnosih do drugih je dobra priprava na spoved.

Ponuditi roko je včasih najtežje, toda tudi najbolj odrešilno dejanje za naš mir. In prav v tem je krščanska ljubezen do bližnjega, ko tudi sami širimo »milost in mir«.

Želim vam dober praznični pogovor s seboj in z Bogom! Pa blagoslovljen božič!

Majda Strašek Januš