“Aleluja. Duh Gospoda Boga je nad menoj, poslal me je, da oznanim blagovest ubogim. Aleluja.”

(Iz 61,1)

Starodavni klic preroka Izaija, ki je bil izrečen pred tisočletji, še danes nosi v sebi močno sporočilo. Sporoča, da je “Duh Gospoda Boga nad menoj”, da nas varuje in vodi. Daje nam občutek, da nismo sami in nismo nikdar prepuščeni naključju. Čisto vedno nekje obstaja nekdo, ki nas ima rad in se veseli z nami.

Ko Izaija govori o “ubogih”, govori o ljudeh, ki so ranjeni, prezrti, utrujeni. V današnjem času  hitrega tempa življenja je vse več osamljenosti med ljudmi ter vse več je ljudi v stiski. Izaija pa nam sporoča, da nikakor nismo sami, da smo še kako pomembni za bližnje in okolico okoli nas ter da smo vsi vredni drug drugega. Prav vsak človek nosi veliko vrednost za sočloveka, za svoje bližnje in nam drage ljudi. Tako nas Izaija vabi, da smo dobri drug do drugega, da se spoštujemo in da imamo iskrene namene do sočloveka.

Smo v tretji adventni nedelji. To je čas, ko je družina še bolj povezana med seboj. Čas, ko se pripravljamo na Jezusov prihod. Je čas hvaležnosti, povezanosti in ponižnosti. V tem času se še bolj izpostavi dobrodelnost in še bolj smo dovzetni za dobrobit sočloveka. Z majhno pozornostjo lahko vsak naredi svet, v katerem živimo, lepši. Naj Duh Gospoda prebudi v nas občutek za uboge in za vse, ki potrebujejo dotik ljubezni, prijaznosti in dobrote. Bodimo preprosti in naj nas ne premami božični čas z materialnimi dobrinami, pač pa naj bo v ospredju naša duhovnost. Za vse, ki pa potrebujejo našo pomoč, dovolimo Bogu, da deluje v nas in preko nas.

Kristina Hojnik