Rekel jim je: «Glejte, da se ne daste zavesti!«

(Lk 21,8)

Pogosto izražamo svoje nezadovoljstvo nad različnimi situacijami, ljudmi in dogodki, ki niso skladni z našim razmišljanjem. Mnogi na dopusten način, mnogi pa brutalno in sovražno.

Prihodnost celotnega človeštva temelji na vsakem izmed nas, saj kot koščki mozaika prispevamo k sooblikovanju družbe in zanj nosimo svoj del odgovornosti. Kot starši smo npr. odgovorni za vzgojo svojih otrok, za oblikovanje njihovih osebnosti in vrednot. Smo bitja odnosov in naše vedenje ima vpliv na ljudi okrog nas in obratno, seveda. Tudi drugi ljudje imajo vpliv na nas, podvrženi smo različnim vplivom iz okolja, ki pa pogosto niso skladni s temeljem, na katerem gradimo.      

Prejšnjo nedeljo smo brali, da je za nas,  kristjane, temelj Jezus Kristus. Na današnjo nedeljo pa nas Jezus opozarja: »Glejte, da se ne daste zavesti!« Mnogo stvari, ki si jih ne želimo, je zavitih in zapakiranih v čudovit paket z lepo pentljo samo zato, da nas pritegne, da ga želimo imeti in pri tem naivno pričakujemo, da je takšna tudi vsebina. Že naši predniki so imeli tovrstne izkušnje in  so nas učili: »Ni vse zlato, kar se sveti.« Pa smo kljub temu velikokrat »nasedli« misleč, da smo pametnejši in da se svet pač spreminja in mi z njim. Če so napake manjše, so tudi posledice manjše in jih vzamemo kot napake, na katerih se učimo. Ko pa gre za svetost življenja, za nedotakljivost življenja, ki prihaja od Boga, smo dolžni upoštevati Jezusove besede.

Smo Božji otroci in Bog želi za nas življenje ne le na tem svetu, temveč nam podarja večno življenje tudi  v nebesih.  

Milena Vodušek