»Jaz vem, da moj Rešitelj živi.«

(Job 19,25)

Spomin vseh vernih rajnih – povabilo k spoštovanju življenja

V dneh po prazniku vseh svetih se v veri in hvaležnosti spominjamo vseh, ki so nas v življenju spremljali in že odšli k Bogu. Ob grobovih prižigamo sveče, znamenje, da ljubezen in hvaležnost ne ugasneta, ko telo odide. Verjamemo, da človek živi naprej v večnosti pri Bogu, kjer ni več bolečine in solza.

Jobove besede: »Jaz vem, da moj Rešitelj živi« izražajo zaupanje, da ima Bog zadnjo besedo. Ne smrt, ampak življenje. Tudi apostol Pavel nas spominja, da Božja ljubezen presega vse meje in da nas Kristus s svojo daritvijo povezuje v upanju na vstajenje.

V teh dneh, ko se v naši družbi pogovarjamo o vrednosti življenja in o njegovi svetosti, nas praznik vernih rajnih vabi k tihemu razmisleku o tem, kako dragocen je vsak trenutek, vsak človek, vsako življenje. Vera nas uči, da življenje ni nekaj, o čemer odločamo sami, temveč Božji dar, ki ga spremljamo, negujemo in spoštujemo, tudi v trpljenju in ob koncu poti.

V prihodnjih tednih bomo kot družba in tudi vsak izmed nas osebno povabljeni, da na referendumu izrazimo svoj pogled na vprašanje življenja in smrti. Naj nas pri tem vodi miren razmislek, sočutje in spoštovanje do življenja, ki ga je ustvaril Bog. Povabljeni smo, da zavrnemo poskuse, ki bi življenje zreducirali zgolj na njegovo koristnost ali uporabnost za družbo, ter da z zavrnitvijo zakona potrdimo, da je vrednost vsakega človeka neprecenljiva, ne glede na starost, zdravje ali sposobnosti.

Plamen sveče za naše pokojne naj nas spominja, da življenje prihaja od Boga in se k njemu tudi vrača. In da smo vsi poklicani biti varuhi življenja v ljubezni, sočutju in zaupanju, da naš Rešitelj živi.

Andrej Štesl