»Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati«

(Lk 18,1)

V današnjem evangeliju nam Jezus polaga na srce, da moramo vedno moliti in se ne naveličati. Sv. Pavel nas prav tako svari: Rotim te pri Bogu in Kristusu Jezusu, ki bo sodil žive in mrtve: Oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah. Prepričuj, grajaj, spodbujaj, z vso potrpežljivostjo in poučevanjem. (2 Tim 3,14-4,2)

Imejmo pred očmi, da je Jezusovo naročilo o molitvi v tesni povezavi z odgovorom na njegovo vprašanje ali bo ob svojem ponovnem prihodu našel vero na zemlji.

To pa je odvisno od vsakega izmed nas, kajti kar seješ – to žanješ, oz. bolj, ko se bomo potrudili za oznanjevanje vere in jo udejanjali, bolj bogati in obilni bodo naši sadovi.

Zato se dnevno trudimo za izpolnjevanje božjih zapovedi in si vzemimo čas za vsakodnevno molitev, vsaj zjutraj in zvečer pred spanjem. Poglabljajmo se v besedila Svetega pisma in posredujmo spoznanja iz tega neizčrpnega zaklada modrosti in milosti na bližnje in vse, ki jih srečujemo na naših življenjskih poteh.

Po vzgledu prerokov, apostolov in svetnikov, s pomočjo Jezusove brezmejne ljubezni, Sv. Duha in z vztrajnostjo v molitvi bomo dosegli, da bo naša vera živa in dejavna in jo bomo lahko prenesli našim potomcem, kot so jo nam prenesli naši predniki.

 »Molitev je nebeška pošta: po njej gredo naše prošnje gor, po njej pridejo darovi božje milosti dol.« Bl. Anton Martin Slomšek.

Irena Šalamun