»Še veliko vam imam  povedati, a zdaj tega ne morete nositi.«

(Jn 16,12)

To je zagotovo eden od Jezusovih izrekov učencem, v katerem smo se vsi že čutili nagovorjene. Kadar koli se v življenju znajdemo v stiski, dvomu, nemoči in po domače 'v temi', delujejo te besede prav zdravilno in pomirjujoče. Jezus nas spodbuja, da mu popolnoma zaupamo, četudi pogosto ne vemo, kako naj se odločimo ali kam nas pot za Njim pelje.

Jezus nas očetovsko opominja, naj si ne nalagamo več, kot zmoremo nositi. Spodbuja nas, naj s hvaležnostjo in zaupanjem živimo sedanji trenutek, saj preteklosti ne moremo spremeniti, pa tudi prihodnost ni popolnoma v naših rokah. Kar imamo, je sedanji trenutek in gotovost, da Bog skrbi za nas. Toda, hitro bi nam kdo očital, da je takšno mišljenje naivno, brez cilja in neodgovorno, ne brigati se za jutri. V resnici je Božji načrt za nas najbolj popoln in najbolj odgovoren, le odkriva se nam postopoma, kot pravi rek: »Vse ob svojem času«.

Na drugem mestu Jezus pravi: »Dovolj je dnevu njegovo zlo.« (Mt 6,34) Ne odvrača nas od odgovornega načrtovanja svojega življenja. Odvrača pa nas od nevarnosti, da bi se ujeli v nešteto skrbi in pri tem pozabili zares živeti – torej vsak trenutek svojega življenja hvaležno sprejemati iz Njegovih rok. Meni pri vsakdanjih opravilih pomaga misel, da naredim, kolikor zmorem, ostalo predajam Jezusu in Mariji. Tudi ob tem se soočim s padci, ovirami, razočaranji. A vztrajam v zaupanju, da Bog že ve, zakaj so potrebni v mojem življenju.

Katja Kac Zupanič