»Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!«
(Jn 13,34)

Na današnjo 5. velikonočno nedeljo se v evangeliju vračamo v dvorano zadnje večerje. Jezus da apostolom še svojo zadnjo zapoved, zapoved ljubezni.

Apostol Pavel nam v pismu Korinčanom podrobno razloži pojem ljubezni (1Kor,13). Se zavedam veličine teh pojmov? Se zavedam, da ko rečem svojemu možu, da ga ljubim, to pomeni, da sem potrpežljiva, dobrotljiva, nisem nevoščljiva, brezobzirna, se ne dam razdražiti … Predvsem pa, da bi naj ta ljubezen trajala večno? To pa je danes za marsikoga nedosegljiv pojem, saj je lažje oditi, kot se vsak dan znova truditi ljubiti, odpuščati, prilagajati ... 

Podobno velja za ljubezen do vseh ostalih ljudi. Koliko medsosedskih sporov še vedno traja, koliko sorodnikov se ne pogovarja med sabo, koliko prijateljev se skrega, koliko vojn je po svetu … Pa vendar, Jezus nam je naročil, da se ljubimo med seboj. Sami nismo sposobni takšne ljubezni. Če pa odprem svoje srce Bogu, ko začutim njegovo ljubezen, ne morem drugače, kot da tudi jaz ljubim drugega.

Vsem nam želim, da bi se vsak dan znova zavedali Božje ljubezni in bi jo znali vsak dan znova drug drugemu izkazati. »Po tem bodo vsi spoznali, da smo Jezusovi učenci, če bomo imeli med seboj ljubezen« (prim. Jn13, 35).  

Valerija Černe