»Popeljem te v lepo in širno deželo, v deželo, v kateri se cedita mleko in med.«

(2 Mz 3,8)

Bog nam je podaril življenje in lepoto sveta, široko deželo, v kateri se cedita mleko in med. V postnem času se kristjani na različne načine pripravljamo na naš največji praznik – Veliko noč, ko praznujemo Kristusovo vstajenje. To je čas poglobljene duhovne priprave, molitve, posta in dobrih del, ki nas približujejo Bogu ter krepijo našo vero. 

Post pa ni zgolj čas odpovedi – je tudi čas upanja in pričakovanja, simbol duhovne prenove ter zmage luči nad temo, življenja nad smrtjo. Tako kot je Bog Mojzesovemu ljudstvu obljubil deželo, kjer se cedita med in mleko, smo tudi mi povabljeni, da iščemo svojo obljubljeno deželo. 

Kje pa je ta dežela za nas danes? Ljudje jo iščemo na različne načine – v boljših življenjskih razmerah, duhovni izpolnitvi, osebni rasti. Številne družbe še vedno hrepenijo po pravičnosti, svobodi in dostojnem življenju. A morda iščemo na napačnih mestih? Pogosto zavračamo pravo bogastvo, ki nam ga ponuja Bog, saj ni obdano z bleščavo zlata niti ga ni mogoče meriti v denarju. Skrito je v preprostosti, ponižnosti, sočutju in nesebični ljubezni do bližnjega. Prav v tem se skriva naš resnični "med in mleko" – zaklad, ki bogati nas same in naše odnose, ki premaga temo. 

Na poti do tega cilja se, podobno kot Izraelci v puščavi, srečujemo s preizkušnjami. A postni čas nas uči vztrajnosti, vere in zaupanja v Božjo ljubezen. Spominja nas, da nismo sami – svoje križe in težave lahko položimo na oltar ter jih izročimo Bogu, ki nas nikoli ne zapusti. Velikokrat stremimo in hlepimo po stvareh, pa ne vidimo, da nam je vse to česar si tako želimo, pravzaprav že na razpolago, le odločiti se moramo, da izberemo pravo pot do njih, da kot kristjani pričamo upanje in zaupanje v Boga očeta. Pred nami je še kar nekaj postnih dni, priložnost, da njihov blagoslov izkoristimo za nekaj dobrega.

Polona Sernc