Ta stavek me vedno spomni na mojega atija in enega izmed najinih pogovorov pred leti. V določeni situaciji se je meni njegova reakcija zdela napačna, kar sem mu tudi povedala. Pa mi je samo prijazno odgovoril, naj začnem najprej sama delati tako, potem bo pa on tudi. Takrat sem sama pri sebi mislila, da bi on kot moj ati moral biti meni v tem zgled, ne jaz njemu. Ampak zdaj razumem in vem, da je imel prav. 

Velikokrat znamo ljudje videti napake, slabosti in grehe drugih ljudi. Oh, pa šekako pametni znamo biti takrat. Sami sebe pa ne znamo videti. Kolikokrat sami napačno odreagiramo ali pa naredimo kaj narobe, a se nam to zdi popolnoma sprejemljivo, ker »takšni pač smo«. 

Zato nam Jezus danes postavlja vprašanje, kako lahko opozarjamo svoje bližnje na njihove slabosti, napake, grehe, in jih grajamo, če sami delamo isto ali pa celo še kaj hujšega? 

Dragi bratje in sestre, naj bo letošnji postni čas priložnost, da se obrnemo k sebi, najprej izruvamo bruno iz svojega očesa, se zazremo v svoje srce in očistimo, spremenimo, izboljšamo tisto, kar nas oddaljuje od Boga. Ko nam bo to uspelo, bo naše srce veliko lepše, naš pogled bo jasnejši in šele takrat bomo lahko pomagali tudi našim bližnjim izruvati iver iz njihovih oči. Ne bodimo kot »hinavci«, ampak začnimo pri sebi. 

Blagoslova in milosti poln postni čas vam želim!

 Viktorija Pintarič