Blagor ubogim, gorje bogatinom – takšen je lahko povzetek današnjega evangelija, ki nas opominja predvsem na blagre. Verjetno vsi znamo našteti vsaj enega, vendar – jih znamo razložiti? Si znamo resnično predstavljati, kdo sodi v te “kategorije” ljudi, ki bodo ali so že posebej nagrajeni? Ob ubogih lahko pomislimo na t.i. Junake tretjega nadstropja, otroke, ki vsak dan znova vztrajajo v borbi z rakom. Ali na tiste, ki morda ne morejo sami iz stanovanja, ker jim manjka kakšna okončina, na tiste, ki so gluhi, slepi … skratka na tiste, ki jim za nas nadležna vsakodnevna opravila predstavljajo (skoraj) nemogoč izziv – in še vedno vztrajajo! Na tiste, ki vsak dan rečejo “da” Jezusu, čeprav jih doma ali v družbi zaradi tega morda preganjajo ter jih marsikdaj po krivem obtožijo, ker se trudijo biti dobri. Na vse tiste, ki hodijo skozi takšne ali drugačne hude preizkušnje, pa vendar se ne predajo in ne iščejo odrešitve v slabem.

Vse te ljudi smo nekako navajeni spregledati, iti mimo njih brez da bi pomislili, da niso vsi na istem, kakor morda mi in da marsikomu ni samoumevno, da bo preživel še eno noč. Jezus to opazi ter nam precej realistično pove, kaj sledi – ti, ki so trenutno na Zemlji zadnji, bodo nekoč prvi in ti, ki nimajo ničesar, bodo ne samo potem, že zdaj dobili neštetokrat poplačano – Nebesa se namreč začenjajo tukaj in zdaj. Še več, uporabi precej strašno besedo – gorje vsem, ki so na Zemlji izpolnjeni … Kako bi danes Jezus označil nas?

Spadamo pod “blagor” ali “gorje”?

Eva Križnik