„Vina nimajo.“

 (Jn 2,3)

Jezus je čudeže delal za to, da bi razodel Očetovo ljubezen. In prvo takšno čudežno znamenje je naredil na svatbi v galilejski Kani.

Temelj naše vere je dejanje usmiljenja, s katerim nas je Jezus povezal s sabo. Krščansko življenje pa je odgovor na to ljubezen; je kakor zgodba dveh zaljubljencev. Bog in človek se srečata, se iščeta, se najdeta, se veselita in se ljubita. Tako kakor zaročenec in zaročenka v Visoki pesmi. Vse ostalo pride kot posledica tega odnosa.

Cerkev je Jezusova družina, napolnjena z ljubeznijo, ki jo varuje in jo hoče dati vsem. In prav v kontekstu te zaveze razumemo tudi Marijino izjavo: 'Vina nimajo.'

Kako je mogoče imeti poročno slavje, če manjka vino, ki ga preroki imenujejo kot tipičen element mesijanske pojedine? Voda je nujna za življenje, a vino izraža obilnost gostije in praznično veselje. S tem ko Jezus spremeni vodo v vino v vrčih, ki so jih Judje uporabljali za očiščevanje, naredi znamenje: Mojzesovo postavo spremeni v evangelij, ki je prinašalec veselja.

V tem ozračju praznovanja nam evangelij prikaže Marijino željo, da bi prevladalo veselje. Pozorna je na vse, kar se dogaja okrog nje, in kot dobra mati ni pri miru; v vsesplošnem veselju opazi, da bi nekaj skoraj "razvodenilo" praznik.

In tako hodi Marija po naših ulicah in trgih, po hišah in bolnišnicah. Pristopi k vsem našim družinskim težavam, za katere se zdi, da nam dušijo srca, da bi se potem približala Jezusovemu ušesu in mu rekla: Poglej, "vina nimajo".

Po: E. Mozetič