V drugi božični nedelji nas besedila iz Svetega pisma vabijo k tihemu premisleku o skrivnosti Kristusovega rojstva. Po prazničnem vrvežu in površnem veselju nas evengeljske besede vabijo, da bi znova začutili veličino Božjega daru.

»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog« (Jn 1,1). To ni le začetek Janezovega evangelija, temveč je začetek vsega stvarstva: Beseda, Božja Modrost, je temelj in vir vsega obstoja. Toda ta veličastna Beseda ni ostala teoretična, oddaljena: »Beseda je postala meso in se naselila med nami« (Jn 1,14). Ta resnica nas vedno znova osupne: Bog je postal človek, da bi nas odrešil, nas spoznal z Očetom in nam pokazal pot k večni sreči. Apostol Janez, »učenec, ki ga je Jezus ljubil«, ki je vse to doživel, priča o Kristusovi ljubezni, ki je bila takrat vidna, oprijemljiva, doživeta.

Kako naj mi sedaj razumemo to globoko skrivnost? Ne gre za intelektualno razumevanje, temveč za izkušnjo vere. Jezus je uresničitev vsega Svetega pisma, dovršitev Božjih obljub, ki jih je Izrael poslušal skozi stoletja. V Jezusu je razodeta popolna ljubezen Boga, ki človeka ne zapusti niti v smrti. On je Luč, ki osvetljuje našo temo, in Resnica, ki daje smisel našemu življenju. V tem času smo poklicani, da Jezusa ne gledamo le kot zgodovinsko osebnost, temveč kot Besedo, ki želi prebivati v naših srcih. Marija, ki je prva sprejela to Besedo in v sebe sprejela Jezusa, nam je vzor vere.

Tudi mi, kakor apostol Janez, povabimo Besedo v svoje življenje. Naj ta Beseda preobrazi naš vsakdan, da bomo kot Janez lahko pričevali: »Videli smo njeno veličastvo« (Jn 1,14). Amen.

Sabina Ertl