V različnih življenjskih obdobjih so različne tudi naše prioritete. Ko si ustvarjamo dom in družino, postavljamo v ospredje drugačne aktivnosti in cilje, kot smo jih imeli med šolanjem, ali kot jih imamo kot upokojenci.

Kako lepo in pestro je naše življenje, polno vzponov in padcev, uspehov in neuspehov ter presenečenj vseh vrst. Vsak dan znova se lahko česa naučimo, če se odločimo gledati na življenje z optimizmom. Seveda pa imamo možnost godrnjati in kritizirati vse okrog sebe in ostajati v vlogi žrtve. Na ta način bomo od sebe uspešno odrivali vse tiste, ki nas imajo radi, mi bomo pa še bolj nesrečni.

Bog ne želi, da smo zagrenjeni, On želi ravno nasprotno. Danes nas spodbuja: »Veseli in raduj se iz vsega srca; ne boj se; Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi, tvoj močni rešitelj.«

Ni potrebno, da si naložimo prevelike zahteve, ki jim nismo kos, niti ne vemo, kako naj se jih lotimo, da bi delovale na dolgi rok. Vzemimo ponujeno pomoč, dovolimo Močnemu Rešitelju, da nas reši. Dovolimo mu, da nas nauči misliti, govoriti in delati tako, da se bomo zmeraj veselili in si prizadevali, da bo naša dobrota znana vsem ljudem.

To ne pomeni, da samo pasivno opazujemo, Bog pa se trudi in trudi. Tudi mi se moramo truditi znova in znova. Saj veste, da »na hitro pridobljeno je na hitro izgubljeno«. Potrpežljivosti, vztrajnosti in stanovitnosti si izprosimo. Morda za začetek redno (po potrebi večkrat dnevno) uporabljajmo »recept«, napisan s krepko pisavo pred razmišljanjem.

Naj še spomnim: »Bogu namreč ni nič nemogoče« (Lk 1,37).

Milena Vodušek