Jezus pred Pilatom izpove, da je prišel za to na svet, da pričuje za resnico. Ob teh besedah se sprašujem, kaj je resnica za današnjega človeka. Je to, da si nabere čimveč materialnih dobrin? Morda slava? Ali pa ohranjanje mladostnega videza čimdlje? Morda visoka izobrazba, dobra služba in kariera?

Vse to je do neke mere dobro, ne bi pa smelo biti to naše vodilo v življenju, naša edina resnica. Kopičenje materialnih dobrin nam ne more prinesti trajne sreče. Še posebej ne, če smo do njih prišli na nepošten način. Slava je minljiva in starost nas doleti ne glede na to, kako se jo trudimo prikriti. Seveda, če jo dočakamo. Tudi kariera se enkrat konča in prav tako tudi služba.

Resnica, ki jo je razodel Jezus, govori o Božji ljubezni, o trpljenju in smrti na križu, s katero nas je Jezus odrešil sužnosti greha. Pa o Božjem kraljestvu, katerega najvišja zapoved je ljubiti Boga z vsem srcem, vso dušo, vsem mišljenjem in vso močjo, ter svojega bližnjega kakor samega sebe. V Evangeliju so zapisane številne prilike, v katerih je Jezus učil svoje sodobnike, kako živeti te zapovedi. A so tudi danes še kako aktualne!

Verjamem, da bi bil svet neskončno lepši, če bi se vsi trudili živeti, kakor nas Jezus uči, a so nekateri zaprli svoja srca in si tiščijo ušesa, da ne bi slišali ničesar drugega  razen svoje resnice. Na vso moč se trudijo, da bi preslišali in utišali vse, kar je v zvezi s krščanstvom.

Na nas je, da se odločimo, ali se bomo podredili resnici tega sveta, ali pa se bomo trudili izpolnjevati Božje zapovedi in slediti Jezusu, ki je Pot, Resnica in Življenje.

Ana Špurej