Med poslušanjem današnjega evangelija lahko opazujemo prestrašene apostole sredi jezera. Njihov čoln premetava divja nevihta. Popolnoma so vznemirjeni. V svoji stiski se obrnejo na Jezusa, ki poleg njih na čolnu mirno spi. Ali ni zanimivo, da Jezus sredi viharja ostane v popolnem miru? Ko ga prebudijo, jih le vprašala: "Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?"

Tudi mi se včasih počutimo, kot da smo sredi nevihte – bodisi v življenjskih preizkušnjah, skrbeh ali dvomih. Takrat nas Jezus vabi, naj se spomnimo, da je vedno z nami. Tudi takrat, ko se zdi, da spi, ali pa drema. Pomislimo, kako pogosto se soočamo z izzivi in kako hitro se obrnemo k strahu namesto k veri. Naša vera ni le odsotnost strahu, temveč je zaupanje, da bo vse dobro, ker je On z nami, buden ali speč. Vera je tista, ki nam omogoča, da sredi nevihte najdemo mir in zaupanje. Njegov mir je naša moč.

Poleg tega ta odlomek razkriva še eno pomembno resnico: Jezus in Bog imata moč preseči naravne zakone. To je razvidno v številnih odlomkih Svetega pisma: ko je Jezus v Kani Galilejski  spremenil vodo v vino, ko je na gori pomnožil ribe in kruh, ko je obudil mrtvega Lazarja, ... pa še nešteto drugih primerov njegovega čudežnega delovanja je zapisanih. Ko je Jezus pomiril vihar, je pokazal svojo Božjo oblast nad naravo. To je bil čudež, ki je učence osupnil in jih navdal z občudovanjem in spoštovanjem. Njegova Božja moč je nad vsem, kar poznamo, in to nam lahko dá še večjo gotovost in upanje v veri.

Povabljeni smo, da v srcih razmislimo o teh Jezusovih besedah. Kje v našem življenju potrebujemo več vere? Kje se počutimo prestrašene in negotove? Povabimo Jezusa v te trenutke in mu zaupajmo, da nas bo vodil skozi te nevihte. In ne pozabimo: Njegova moč presega naravne zakone in On lahko prinese mir ter rešitev, četudi situacija za nas izgleda nerešljiva. Naj nas ta premišljevanja napolnijo z vero in mirom. 

Sabina Ertl