Dobro so nam znane zgornje Jezusove besede. Tudi njihovo nadaljevanje poznamo. Jezus nas vabi, naj mu bomo blizu, naj bomo mladike na trti. Na pravi, ne na kateri koli trti. Ne na kakšni, ki ima le kratek rok trajanja in se hitro izrodi, ampak na večtisočletni trti. Za našo predanost nam Jezus veliko obljublja: "...prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo." To seveda ni tako preprosto, kot si ljudje pogosto predstavljamo po naši človeški logiki, saj se mi največkrat ustavimo pri zemeljskih željah in težko pogledamo drugo plat iste prošnje. Za širši pogled potrebujemo duhovno širino, neomajno vero, brezpogojno zaupanje. Da zmoremo biti hvaležni ne le za lepe trenutke, ki so sladki sadovi trte, ampak tudi za trpke, ki nas izgrajujejo in utrjujejo.

Jezus v različnih odlomkih Svetega pisma uporabi zase še druge močne prispodobe: Jaz sem luč sveta; kruh življenja; vstajenje in življenje; vrata; dobri pastir; pot, resnica in življenje. Vsako od teh prispodob nam Jezus postreže z vabilom, da bi ostajali v Njem. Da bi si na različnih področjih življenja prizadevali za dobro, za odprtost, svetlobo, ljubezen, za Božjo bližino in Njegovo nenehno navzočnost v našem vsakdanu. Koliko lažje je breme, če ga znam v zaupanju preložiti, slediti Jezusovemu koraku, prepoznavati njegove klice, sporočila, objeme.

"Kajti brez mene ne morete ničesar storiti," nam Jezus jasno sporoča. Odločitev je vsakodnevna. Jutranja ter večerna, družinska, zakonska in osebna molitev, duhovne vaje, svete maše. Že dolga leta, vse od postavljanja temeljev, je Jezus stanovalec v našem domu. Zbiramo se ob njem, se pogovarjamo z njim, se mu zahvaljujemo, ga prosimo in se zanašamo nanj. Brez Njega ni nas.

Milanka Sobočan