»In vsi so ga zapustili in zbežali«.

(Mr 14, 50)

Mi imamo Boga, ki ve, kaj je bolečina… Eden od prijateljev ga je izdal, drugi zatajil, ostali so ga vsi, z izjemo apostola Janeza, zapustili in zbežali, ker so se zbali zase, za svoje življenje. Kot je rekel Jezus: »Duh je sicer voljan, a meso je slabotno« (Mr 14,38).

Večkrat imamo toliko dobrih sklepov, a kaj hitro ugotovimo, kako krhka je naša narava. Želimo si delati dobro, a nam pri tem zmanjkuje moči ... Tudi Peter je bil prepričan, da ne bo nikoli zatajil Jezusa, celo v smrt je bil pripravljen iti zanj, vsaj tako je mislil, vse dokler ni spoznal, kako je slaboten … In je šel in se zjokal nad seboj.

V tem velikem tednu se tudi mi zamislimo nad svojimi grehi, opravimo dobro sveto spoved in priznajmo Jezusu, da smo ga tudi mi večkrat izdali in ranili s svojimi grehi. Peter je velik v tem, da je ljubil Jezusa, da je veroval, da mu bo odpustil. In Gospod, ki je zares velik v usmiljenju bo odpustil tudi nam, Jezus bo ozdravil naša srca, če mu bomo mi pokazali naše rane in zaupali v Njegovo ljubezen in usmiljenje.

Naj zaključim s kratko mislijo, pesmijo, ki mene spremlja te dni: »Križani, v smrt si šel za me, v hladen grob, zavržen, zapuščen, kakor cvet v zemljo poteptan in še tedaj si ljubil me, nad vse!«

Marinka Novak