»Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti.«

Vsebina te čudovite vrstice je bila in je  pogosto v mojih mislih. Vedno je bila in je še moja velika želja, da bi imela čisto srce. Bog ve, kako zelo si to želim! Predstavljam si, da je to srce brez slabih, negativnih misli, hudobije, zavisti,  ljubosumja, sovraštva, pohlepa, preračunljivosti, razmišljanja v stilu zakaj spet jaz ali zakaj pa ne jaz … To je očiščeno srce, v katerem živijo sadovi Duha – ljubezen, veselje, mir, blagost, potrpežljivost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost in samoobvladanje.

Tudi imeti stanovitnega duha je moja velika želja, je prizadevanje, da me ne bi premetavalo po »čereh življenja«, da bi v okoliščinah, ko se »stemni« in ne vidim poti naprej, Bogu zaupala v vsakršnem položaju in vsakršni preizkušnji. Želim uzavestiti, da »…tudi če bi hodila po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si Ti z menoj …« (Ps 23, 4). V zavesti bi rada vedno imela stališče, prepričanje, da moram v veselju, žalosti, trpljenju, preizkušnjah … ohraniti vero in zaupanje, da je in bo On vedno z mano in ne bo dopustil, da bi bila skušana čez svoje moči (1 Kor 10, 13).

A kako uresničiti te želje? Kako ravnati, ko me preplavijo prvinski občutki strahu in negotovosti ? Kako izuriti in utrditi duha, ki se ga hitro lotita nemir in panika? Molitev, prošnje k Bogu, na listkih napisane ali na pamet naučene svetopisemske vrstice -- vse to pomaga, a včasih se še izgubim …

Vsemogočni Bog, prosim Te, usliši mojo prošnjo! Daj mi čisto srce, da bom razmišljala kot Ti in ravnala tako, kot bi Ti ravnal v določenih okoliščinah. Rada bi videla ljudi tako, kot jih vidiš Ti, in rada bi vedno vse naredila v Tvojo slavo.

Jelka Kotnik Rudolf