Na današnji svetovni dan bolnikov nas evangelij o ozdravljenju gobavca postavi med Jezusa in gobavost. Gobav je bil takrat izključen iz družbe, označen za »nečistega«. Jezus, poln sočutja, se ga je vseeno dotakil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« S tem dejanjem je Jezus prelomil tabuje in razkril Božjo voljo za ozdravitev vsakega izmed nas. Jezusov dotik in besede ne le odpravijo ločitev med 'čistim' in 'nečistim', ampak tudi simbolizirajo Božjo ljubezen, ki je močnejša od zla. Gobavost, nekoč največja nečistost, zdaj postane priložnost za vstajenje. S tem ko Jezus naroči, naj se ozdravljen poda k duhovniku in izpolni obredno darovanje, skladno z Mojzesovo postavo, prikaže spoštovanje do tedanje zakonodaje in hkrati izraža željo, da se gobavec ponovno vključi v družbo ter versko življenje.

Čeprav je usmiljen do gobavca, mu naroči molčati o čudežu. Zapovedati molk v tem primeru ni zanikanje Božje milosti, ampak ukrep za ohranitev Jezusove svobode gibanja. Kljub temu pa gobavec razkrije čudež, kar povzroči, da Jezus ne more več javno v mesto. To pričevanje pa kaže koliko je Bogu vredno, da ima človek svobodno odločitev. Jezus si od ozdravljenega sicer želi, naj ne pričuje, ampak sprejme, da ga pač ne uboga in prevzame tudi posledice.

Ta dogodek nas spominja, da je vsak izziv in nevšečnost lahko priložnost za vstajenje in rast. Tudi če smo označeni za 'nečiste', lahko v Jezusovem dotiku najdemo pot k očiščenju in ponovni vključitvi. To pričevanje o Božji ljubezni nas spodbuja, da tudi v lastnem življenju priznamo njegovo prisotnost, ki odstranjuje ločenost in nas vodi k (po)polnosti življenja.

Sabina Ertl