"Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan?"

(Mr 1,24)

Evangelist Marko pripoveduje, da je Jezus potem, ko je izbral prve učence, odšel z njimi v Kafarnaum, tedaj največje mesto v Galileji. Ko je prišla sobota, Gospodov dan, je šel v shodnico (svetišče) in učil. Med zbrano množico je bil mož, obseden s hudim duhom.

Njegovo vprašanje »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan« se dotika tudi mene. Izraža strah, kaj se bo zgodilo, če dovolim Bogu, da vstopi v moje življenje, čeprav je tam seveda že od krsta dalje. Tudi moje srce je shodnica, sveti prostor, v katerem se bojujeta dobro in zlo, vera in nevera. Prepustiti se Bogu ali kaj zadržati zase? Bom potem sploh še jaz? V tem svetem prostoru se odvija isto, kar se je pred več kot dva tisoč leti v Kafarnaumu: delovanje hudega duha in premoč Boga, ko se mu prepustimo.

Jezus je z odločno besedo osvobodil moža hudega duha in mu spremenil življenje. Njegova beseda, zapisana v evangelijih, ima tudi danes takšno moč. Osvobaja me nečimrnosti, ošabnosti, jeze, … Ruši in podira, kar ni vredno, da stoji in je zgradilo moj ego: ograje, zidove, hiše na pesku, … In potem zgradi novega človeka, ki ni omejen zgolj nase, temveč vključuje tudi drugega. Ne več jaz, temveč midva, zasidrana v Njem.

Helena Žnidarič