Danes je nedelja Božje besede in prav je, da ji posvetim nekaj besed. Imam ta privilegij, da se dnevno družim z Bogom ob branju Njegove besede in odmevih le-te v meni in po meni. Druženja ne doživljam kot obveznost, ki jo moram narediti, temveč kot čas milosti, ki ga želim izkušati in ob njem zoreti. Za ta namen si »vzamem čas« in za to – za branje Božje besede - imam čas.

Danes mi Bog po svoji Besedi govori o poslušnosti. Mnogim to ni več vrednota, temveč nekaj, kar ne sodi  v ta sodobni čas, ker omejuje človekovo svobodo.

Nobeno črno-belo vrednotenje ni realno in vsaka zloraba ima negativne posledice. Tudi zloraba poslušnosti v eno ali drugo skrajnost. Vendar to ni problem poslušnosti kot take, temveč tistega, ki to počne.

Pri Jonu  vidimo, da je sprva zbežal pred Gospodom, ko ga je le-ta poklical. Vendar se je v svoji stiski  zopet obrnil h Gospodu in molil k Njemu. In Gospod ga je uslišal. Po spoznanju, da je pri Gospodu rešitev, je brez oklevanja izvršil Božjo voljo.

S tem dejanjem poslušnosti je Jona rešil prebivalce velikega mesta pred smrtjo, ne le telesno, temveč tudi dušno, saj so se Ninivljani obrnili od svoje slabe poti, Bog pa  se je kesal hudega, o katerem je govoril, da jim ga bo naredil, in ga ni naredil. Vse to se brez Jonove poslušnosti ne bi zgodilo.

Svoji poslušnosti in neposlušnosti, odzivnosti na klic in posledicah pa bom odslej posvetila nekoliko več pozornosti. Saj me je na njo po Božji besedi opozoril Bog in to z razlogom, tako zaupam. 

Milena Vodušek