Jezus nas je s svojo zapovedjo ljubiti bližnjega kakor sebe postavil na veliko preizkušnjo.

Če pomislimo, kako veličastna je ljubezen, osrečujoča in zdravilna, je skoraj težko verjeti, da je ljubezen preizkušnja. Vendar - ljudje smo različni, naši pogledi na življenje so različni, prav tako naše resnice.

V delih sveta, kjer imamo zadovoljene vse osnovne življenjske potrebe, se  vedno bolj oddaljujemo  drug od drugega. Ljubezen je samo še na večji preizkušnji. Nismo več tako odvisni drug od drugega. Imamo robote, računalnike, … Ti vedno zadovoljijo naše potrebe brez zapletov, ki nastajajo  v odnosih z ljudmi. Postali smo zahtevni. Hočemo, da je po naše ali pa nič.

Mediji (radio, televizija, predvsem pa internet), s katerimi smo obdani na vsakem koraku, nas dnevno bombardirajo z milijoni informacij. Premnoge poveličujejo naše pravice. Še posebej se je to pomnožilo v času korone. Vsak dan si slišal, kakšne pravice imamo. Kaj pa obveznosti?

Pravica je postala glavna zvezda na parketu. Vse ostalo so samo akterji v ozadju. Velikokrat slišimo oglase, ki nas nagovarjajo k temu, da nekaj naredimo, ker pač to lahko. Kar zmrazi me ob tem. Kam nas bo to pripeljalo, če je vodilo naših dejanj misel, ker lahko? Kakšna vzgoja je to za naše otroke?

Sočutje, spoštovanje, izpolnjevanje obveznosti - vse to prepogosto izgublja svojo vrednost samo zato, ker se govori le še o pravicah. Ravnovesje se je porušilo in s tem se rušijo človeški odnosi. Ljubezen nam polzi med prsti, uhaja nam iz rok.

Poskusimo včasih oceniti sebe tako strogo, kot ocenjujemo druge, dejanja bližnjih pa pogledati na način, kot gledamo svoja, za katera vedno najdemo opravičljiv razlog, zakaj so se zgodila. Mogoče bo potem več razumevanja med nami, manj krivic in bolečin. Odprimo ljubezni pot.

Bog, blagoslovi nas! Naj bomo močni, zmožni več ljubiti in manj sovražiti. 

Maja Komatović