»Bratje in sestre, nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem.«

(Flp 4,6)

Današnjo Božjo besedo bi lahko strnili v eno samo besedo (ne)hvaležnost. Besede preroka Izaija in Jezusova prilika nam spregovorita o vinogradu in viničarjih: namesto hvaležnosti pa gospodar dočaka le nehvaležnost. Izaijeva prerokba napove uničenje vinograda, zaključi pa se takole: »Upal je, da bo pravica, pa glej, zatiranje, da bo pravičnost, pa glej, vpitje.« Jezus pa v priliki jasno napove judovskim duhovnikom: »Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.«

Toliko nam je v življenju podarjeno! Se vam ne zdi, da je ta vinograd lahko tudi podoba naše nehvaležnosti? Božje kraljestvo »pravice in pravičnosti« znamo tako hitro spreminjati v »zatiranje in vpitje«, v vse vrste nasilja – tudi besednega, duhovnega …

Zato sem za vodilo tega razmišljanja izbrala besede svetega Pavla, ki v Pismu Filipljanom tako visoko postavi zahvaljevanje: ob molitev in prošnjo sodi vedno hvaležnost. »In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli … Kar je resnično …, kar je pravično …, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih … In Bog miru bo z vami!«