Prilika o dveh sinovih

(Mt 21, 28-32)

Današnja evangeljska prilika govori o dveh sinovih, ki ju je oče poslal delat v vinograd. Prvi sin najprej ni hotel delati v vinogradu, vendar se je pozneje premislil, odšel v vinograd in tako izpolnil očetovo željo. Drugi sin pa je bil takoj za to, da bi šel delat, vendar ni odšel.

Ko je Jezus vprašal velike duhovnike in starešine ljudstva, kateri od sinov je izpolnil očetovo željo, so se strinjali, da prvi sin. Jezus pa jim je pri tem dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo« (Mt 21, 30).

Velikokrat se sami znajdemo v podobni situaciji kot oče teh dveh sinov. Kot starši od otrok pričakujemo določene pozitivne vzgibe in jim nekako zaupamo, da se bodo v določenih situacijah znali prav odločiti. Tako kot mi zaupamo otrokom, pa nas tudi otroci  preizkušajo, do katere meje lahko gredo. Starši imamo vse otroke enako radi. Tako otroke, ki se takoj odločijo, da bodo delali prav, kot otroke, ki včasih skrenejo s poti. Tu pa nastopimo starši v svoji dani vlogi in jim skušamo stati ob strani, ko izbirajo na svoji poti različne dane možnosti. Vedno se ne bodo odločali, kot bi si mi želeli, oziroma odločitve ne bodo vedno po naši volji. Tudi to je prav, saj je to stvar odraščanja ter njihove osebne rasti na življenjski poti. S pogovorom in razumevanjem smo starši tisti, ki jim pomagamo pri težkih odločitvah tekom življenja. Prav je, da nas otroci preizkušajo, in prav je, da si utrjujejo svojo pot. Pri tem jim le želimo, da bodo vedno vedeli, da imajo pri nas oporo, četudi bodo kdaj zašli s poti. Važno je, da se počutijo v našem krogu sprejeti, razumljeni in ljubljeni.

Kristina Hojnik