»Gospod je moj pastir,  nič mi ne manjka.«

(Ps 23,1)

Že preroki v Stari zavezi so Boga omenjali kot pastirja. Tako lahko v knjigi preroka Izaija beremo, da Bog enako skrbi za nas kot pastir za svoje ovce: »Kakor pastir pase svojo čredo, jo zbira s svojim laktom, jagnjeta nosi v svojem naročju, počasi vodi doječe« (Iz 40,11).

Vendar smo ljudje prevečkrat nagnjeni k prepričanju, da lahko sami poskrbimo zase in iščemo stvari tega sveta, s katerimi si tešimo žejo in lakoto. V resnici pa vsi potrebujemo Božje vodstvo in varstvo.

Če hočemo, da bo Jezus res skrbel za nas, mu moramo dovoliti, da nas vodi. On je naš Dobri pastir, ki »svoje ovce kliče po imenu in jih vodi ven« (Jn 10,3). Varuje nas vsega zla in nas vodi na sončne pašnike, daje nam življenje, ki prekipeva od dobrote in obilja. Za nas je pripravljen storiti vse, celo dati svoje življenje.

Zato mu lahko zaupamo vse, kar smo in kar imamo. Vsi pa imamo trmasto plat, ki nam preprečuje, da bi upoštevali Božjo modrost in vodstvo. In kadar zaidemo, nas Dobri pastir pokliče nazaj, proč od nevarnosti, ki nam grozijo, saj želi poskrbeti za nas, želi, da nam nič ne bi manjkalo. Vsem nam želim, da bi vedno znali prepoznati njegov glas, kadar nas kliče, in se vselej odzvali.

Viktorija Pintarič