»To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in se ga veselimo.«

(Ps 118, 24)

Veseliti se vsakega dneva je res izziv, morda bo celo kdo rekel, da je to nemogoče. Posebno v današnjem času, ko en dogodek prehiteva drugega, ena obveznost v teku dneva si podaja roko z drugo in smo več ur skupaj v stresu. Tu so še pričakovanja drugih, zahteve, odgovornosti … Nastane izgorelost. Kako naj se veselim dneva, ki mi že v jutranjih urah vrže srce na visoke obrate? Včasih se zaradi skrbi zbudim sredi noči in se mi zdi vsak problem večji kot podnevi, v glavi pa se kopičijo negativne misli. Kar nekaj nas je, ki poznamo približno takšen scenarij. Včasih smo iz dneva v dan bolj negotovi in zaskrbljeni.

A vsi dnevi so Gospodovi. On jih je naredil za nas – da jih mi obvladujemo in ne oni nas. Da najdemo poleg obveznosti in težav v njih tudi veselje, lepoto, mir, smisel, prostor zase. Zato mu moramo zaupati in mu predati vsak dan.

Pred leti mi je izkušena kristjanka rekla, ko sem ji razkrila, kako stresni so zaradi vseh obveznosti in očetove hude bolezni moji dnevi, naj predam v molitvi vsak dan Bogu in mu zaupam. Rekla je, da če me je strah in sem zaskrbljena, govorim  s tem Bogu: »Bog, ti nimaš vsega pod kontrolo, ne obvladuješ stvari, sama se moram truditi in reševati težave«. Nato je dodala: »Si predstavljaš, da rečeš kaj takega Bogu vesolja?« Kar streslo me je, ko sem pomislila na to, da si Gospod lahko res tako razlaga moje pritoževanje in jadikovanje. Zagotovo ni bil navdušen, da mu premalo zaupam.

Torej, poskusimo se veseliti vsakega dne, ne samo počitniškega in prazničnega. Vsemogočni nas v Svetem pismu k temu spodbuja z besedami: »Veselite se v Gospodu, in to zmeraj; ponavljam vam, veselite se« (Fil 4, 4).

Jelka Kotnik Rudolf