Jezusova »pridiga« (Govor na gori) je tako obsežna, da jo poslušamo v evangelijih že četrto nedeljo zapored. Vsak njen del ponuja veliko snovi za razmišljanje in precej »črnila« je bilo že uporabljenega za njeno razlago.

Ne samo tokrat, že velikokrat doslej sta mi dali misliti le dve besedi iz današnjega evangelija: »bodite popolni«. Od Božje besede navadno pričakujemo, da nas bo pomirila, nam vlila upanje … A zahteva po popolnosti nas lahko vznemiri, celo zagreni življenje. Če omenjeni odlomek prebereš zjutraj, te lahko prime, da bi šel nazaj v posteljo in se pokril, ker veš, da  ti ne bo šlo.

A globoko v sebi spoznavam, kaj pomeni ta popolnost, h kateri nas Jezus vabi. Popolnost ni perfekcionizem, 100% uspešnost na nekem področju, ni življenje brez napak. Pomislimo, kako težko je živeti, delati ali sodelovati z nekom, ki se ima za »popolnega«.

Mislim, da je smisel Jezusove zahteve, naj bomo popolni, v tem, da se je zavedal, kako samo z lastnimi močmi tega ne zmoremo. Priznati si moramo svojo majhnost, nebogljenost in iskati pomoč pri d(D)rugem. Morda je popolnost ravno v spoznanju, da brez Boga v življenju ne moreš nič.

Naj bo postni čas, v katerega vstopamo ta teden, priložnost za okrepitev zaupanja v Boga in delovanje Svetega Duha v našem življenju.

Helena Žnidarič