Pred leti sem prebrala drobno knjižico o zahvaljevanju, slavljenju in čaščenju, ki je  moje druženje z Bogom spremenila in poglobila. Danes sem jo zopet poiskala, da si osvežim, kar sem si takrat podčrtala in nekaj od tega podelim s tabo, ki to bereš.

Avtor Derek Prince piše, da so to tri bistvene sestavine molitve, saj z zahvaljevanjem priznavamo Božjo dobroto, s slavljenjem Božjo veličino, s čaščenjem pa Božjo svetost. Prvi in osnovni pogoj, brez katerega ne moremo pristopiti k Bogu, je zahvaljevanje in slavljenje. Ta drža  odstira pogled na neštete podarjene milosti od Boga in me uči hvaležnosti tudi do drugih. Vsakič, ko nekdo preneha biti hvaležen, se začne njegova pot navzdol. Zahvaljevanje je pomemben korak k svetosti. Zelo malo izrečenih besed je nevtralnih, so pozitivne ali negativne. Če ne bomo izražali hvaležnosti, bomo skoraj zagotovo godrnjali in se pritoževali.  Imamo torej dve možnosti: ali smo hvaležni, kar nam odpira pot v Božjo navzočnost in njegove čudeže, ali pa godrnjači.

Ko pridemo k Bogu s prošnjami, ki se zdijo zelo težke, nam je laže verjeti, da nas bo uslišal, če se mu zahvalimo za vse, kar je že storil. Če ne pridemo predenj s slavljenjem in zahvaljevanjem, nam manjka ta bistveni pospeševalec naše vere. Ko se zdi, da se je vse zgrnilo na nas, moramo Boga najbolj slaviti – v veri. To je žrtev in žrtev, ki nas največ stane, mu je najprijetnejša.

Čaščenje pripada samo Bogu. Je duhovna združitev, edini način, da se naš duh lahko združi neposredno z Bogom; to povzroči rodovitnost in prinaša sadove.    

Milena Vodušek