»Takoj sta pustila mreže in šla za njim.«

(Mt 4,20)

Jezus je v Galileji začel svoje javno delovanje. Ob Galilejskem jezeru je klical preproste ribiče, da bi postali njegovi učenci. Ti so opravljali svoja vsakdanja opravila, a niso odlašali, ampak so se takoj odzvali njegovemu klicu. Za seboj so pustili svoje delo in domače, ter sledili Jezusu, ki je po vsej Galileji oznanjal blagovest nebeškega kraljestva.

Jezus pa kliče tudi danes. Vsakega od nas. Da pustimo za seboj vse, kar nas odvrača od njega. Ni treba, da gremo oznanjati evangelij na drug konec sveta. Pričevalci Božje ljubezni bodimo prav tam, kjer smo: v družini, med prijatelji, na delovnem mestu, pri vsakdanjih opravilih.

Tudi, če včasih odlašamo, ali njegov glas preslišimo, nas vedno znova kliče in vabi. Če nas zavede blišč tega sveta, ali preplavijo skrbi in tegobe, nas on čaka, da se z zaupanjem obrnemo nanj, da nam podeli svoj mir in tolažbo, ki ju svet ne more dati.

Zato krenimo na pot za Jezusom odločno, kot so to storili preprosti ribiči, njegovi učenci.

Ana Špurej