»Jaz mu bom oče in on mi bo sin.«

(Heb 1,6)

Božič - eden izmed najlepših in najbolj veličastnih cerkvenih in državnih praznikov, katerega se prav vsak razveseli, saj prinaša najbolj tolažilno in odrešujoče sporočilo za vse človestvo... Bog nas tako ljubi, da sklene postati eden izmed nas. Da bi ga lažje prepoznali, razumeli in vzljubili, zato nam podari svojega Sina, ki je enega bistva z Očetom, vendar rojen in ne ustvarjen. Spočet je bil od Svetega Duha, rojen pa iz Marije Device, torej je postal človek ...

Kdo se ne razneži ob pogledu na novorojenčka, ki spokojno zaspi in koga njegov nasmeh ne razoroži? Največji dar Boga je novo življenje in rojstvo otroka je znamenje, da Bog še ni obupal nad nami. In kje se človek počuti bolj varno kot v okrilju svoje družine? In kaj pravzaprav potrebujemo bolj kot notranji mir, katerega nam more dati le Bog? Odrešenik se je rodil za vse ljudi, brez izjeme, torej nas bi morali božični prazniki med seboj bolj zbližati kot eno veliko človeško družino - družino posinovljenih Božjih otrok ...

Na svetu ne bo miru, dokler kot glavna ovira ne bo razrešen problem človekovega srca. Ustvarjeni smo bili po Božji podobi, da bi živeli v ljubeči povezanosti s Stvarnikom in med seboj... Srečanje z Detetom v jaslih nas izziva, da odkrijemo ranjenega ortoka v sebi in se z njim spravimo. Postati človek pomeni tudi to, da znova postanemo otroci, da najdemo stik z Božjim otrokom v sebi.

Danijela