Ura je že, da se zbudite iz spanja,...

(Rim 13,11) 

Jesenski dnevi so večkrat zelo turobni, a naj ne bodo povod za temačno vzdušje, saj je jesen vendarle tudi zelo barvita, ko skozi meglo vsaj malo pokuka sonček. Podobno kot megla lahko na nas vpliva šibka vera, ki dandanes premnoge oddaljuje od Boga. Posledično se ruši  zaupanje in s tem medčloveški odnosi.

Kje je naša hvaležnost, veselje in ponos, da smo ustvarjeni po Božji podobi in da smo za Boga krona stvarstva? Človeški napuh nima meja in dela teme so se žal zasidrala med ljudi.

Pa vendar nikoli ni prepozno! Božja beseda nas neprenehoma vzpodbuja in opozarja. Zato si moramo prizadevati za gorečnost in stanovitnost v veri, ki lahko ublažita moralni padec, ki je zajel svet.

Dragi verni bratje in sestre v Kristusu, zavedajmo se, da je vera, čeprav se mnogi iz nje norčujejo, največji privilegij. S prižigom prve adventne svečke zato korajžno, z zaupanjem in polni pričakovanj vstopímo v adventni čas. Do prihoda novorojenega Deteta se naj skupaj s simbolnim prižigom svečk stopnjuje svetloba v našem srcu. Ne spreglejmo, da je Luč vedno z nami in v nas, če jo le želimo sprejeti in jo deliti s tistimi, ki so pozabili nanjo ali jo celo zavrgli.

Z dobro sveto spovedjo lahko svojo „lučko“ še oplemenitimo, da bomo ob uri, ko ne pričakujemo, budni in pripravljeni na drugi Jezusov prihod.

Erika