Danes je v tej hiši prišlo zveličanje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je izgubljenega.

Lk 19, 10

Če bi Jezus danes prišel v našo družbo – h komu bi šel na obisk? Morda ne k meni ali k tebi. Morda k nekomu, ki je po naključju v naši družbi. Ali pa k nekomu, ki se skriva v množici, da ne bi bil opažen. Celo k nekomu, ki je samo radoveden, kako je biti v naši družbi, pa je po naključju pri nas. Morda bi Jezus izbral osebo, ki nas vedno znova prizadene, ali pa koga, ki je vedno prepirljiv. Ali pa bi morda šel k nekemu – tujcu? Jezus gre k njemu in mu reče: "Danes prihajam k tebi. Danes bom tvoj gost."

Kako bi se odzvali, če bi Jezus šel mimo vas, da bi šel k drugi osebi in bi se k njej povabil v goste? Včasih se je že tako težko zavzeti za Cerkev v javnosti – potem pa taka sramota. Jezus gre mimo, gre h grešniku. In se povabi na obisk, mene pa niti ne pogleda. Kako bi se vi odzvali? Bi bili nejevoljni, prizadeti v svoji nečimrnosti – ali pa bi bili polni veselja, ker je še ena duša rešena? Kakšen je vaš odgovor?

»Zahej, stopi hitro dol; danes moram ostati v tvoji hiši« (Lk 19,5).

Jezus si je iz množice izbral grešnika. Nekoga, ki ga nihče ni maral. Lahko mu kdo očita: „Zakaj ne stojiš ob strani tistim, ki te častijo in ti mahajo, te slavijo? K Zaheju bi lahko šel ob drugi uri, ko ne bi bilo toliko ljudi.“ Toda Jezus gre svojo pot: ne zato, ker nas ne bi imel rad, ampak ker ima poslanstvo, zaradi katerega je prišel na ta svet. In sicer, da bi ljudi vrnil v občestvo z Bogom, tudi če to prinaša težave in v Jezusovem primeru celo smrt. Bi zapustil 100 zvestih ovac, da bi povrnil eno izgubljeno? Bi celo tvegal svoje življenje za njeno rešitev?

Jezus, naš pastir, za trenutek ne pomišlja in se vedno takoj poda na pot. Kjerkoli si, on te vedno najde in pride tudi k tebi na obisk.

Sabina