»Jezus, Učenik, usmili se nas!«

(Lk 17,13)

Prvo berilo nam govori o Sircu Naamanu, ki je bil očiščen svoje gobavosti, evangelij pa o desetih možeh, ozdravljenih te hude bolezni.

Gobavost je nalezljiva bolezen, zato so bili oboleli deležni izključenosti iz družbe in stigmatizacije. Danes bolezen že uspešno zdravijo z antibiotiki, vendar še vedno vsako leto zboli več tisoč ljudi. Zato so toliko bolj pretresljive informacije, na katere sem naletela, podprte s fotografijami iz Južnega Sudana, ki prikazujejo razpadajoča telesa bolnih ljudi. »Imamo zdravila in prostovoljce za pomoč obolelim, ni pa političnega dovoljenja za posredovanje,« pravi avtor zapisa. Ne zmorem dojeti! Medtem, ko mi misli hitijo v vse možne smeri, se zavem, da lahko v tem trenutku v veri in zaupanju prosim: »Jezus, usmili se nas, da bomo tudi mi usmiljeni in sočutni do drugih. Da bomo to, kar želimo zase, želeli in dali tudi drugim.«

Če pogledamo Naamanovo zgodbo malo pred očiščenjem, vidimo, da se je razjezil in hotel oditi, ker  se zdravljenje  ni odvijalo po njegovih pričakovanjih. Njegovim služabnikom in njihovi veri gre zahvala, saj so ga spodbujali, da je šel in se po besedi Božjega moža sedemkrat potopil v Jordanu. In je bil očiščen. Pri desetih gobavih možeh, ki so našli usmiljenje pri Jezusu, ko so ga zanj prosili, pa je zaskrbljujoče to, da se je samo eden vrnil k Jezusu in z močnim glasom slavil Boga. Ostalih devet se mu ni pridružilo. Le enemu izmed desetih je Jezus lahko namenil besede: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila« (Lk 17,19).

Da bi se to razmerje obrnilo, si  ne želim samo jaz, prepričana sem, da tudi Jezus in še kdo med vami, ki to berete. Pogosta zahvala in prošnja, da se nas Jezus usmili, bosta dobrodošli in imata svojo moč.

Milena