»Otrok, ti si vedno pri meni.«

Današnji evangelij nam ponudi kar tri prilike, ki nam skušajo spregovoriti o najglobljem hrepenenju Nebeškega Očeta, da bi njegovi ljubljeni otroci, ki smo vsi del ene velike človeške družine, okusili in spoznali to vseobsegajočo Božjo ljubezen, ki nikogar ne izključuje... Bog pa ima čustva prav tako kot mi, zato si tudi On želi biti ljubljen od svojih otrok. Najgloblje hrepeni po naši bližini, a nikoli se ne vsiljuje, pač pa vztrajno upa, da ga bomo vzljubili, mu zaupali in ga sprejeli.

Dal nam je svobodno voljo, ker noče prisile. Upa pa, da se bomo odločali zanj in ne proti. Mi pa bi včasih v svoji lahkomiselni objestnosti Boga najraje odmislili in si izbrali koga, ki " je manj zahteven". A tako bomo kmalu izkusili žalostno usodo t.i. izgubljenega sina, dokler se ne bomo odločili vrniti se k Očetu, ki nas bo sprejel nadvse ljubeznivo in nam bo dal okusiti resnično srečo in dušni mir, česar svet ne more dati.

Torej bodimo hvaležni in ponosni, da smo Božji otroci in da je Jezus naš najboljši Prijatelj, saj nas brezpogojno sprejema in če mu bomo dovolj zaupali, bomo lahko nebesa okušali že v našem tuzemskem življenju.

Danijela