»Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.«

Lk 14, 27

V današnjem odlomku iz evangelija se me je najbolj dotaknil zgoraj zapisan Jezusov stavek - lahek, a zame izredno težek stavek. Ko ga preberem, ne najdem v njem nič kaj posebnega, saj se že trudim hoditi za Jezusom. Skušam mu slediti, živeti in delati, kot je živel in delal On.

Ko pa ta stavek preberem znova in znova in ob njem premišljujem, spoznam, da vse to ni tako enostavno, kot se sliši. Seveda je to, da sem se odzvala na Jezusov klic, naj hodim za Njim, v moje življenje prineslo veliko lepega in verjamem, da me veliko lepih stvari še čaka. A zraven v paketu so prišli tudi križi in težave. Kako je to mogoče? Kako se lahko meni, ki verujem, ki zaupam Jezusu, redno hodim k maši in molim, dogajajo težke stvari? Vedno sem si predstavljala, da bo moje življenje potekalo brez težav. Pa vendar zdaj počasi prihajam do spoznanja, da ne bo šlo vse tako gladko. Če želim zares hoditi za Jezusom in biti njegova učenka, bom morala sprejeti tudi težave, ki mi bodo prišle na pot. Morala bom sprejeti svoj križ in ga nositi. V teh težkih trenutkih pa ne smem pozabiti, da je Jezus ob meni, da me ima rad in da me bo Njegova ljubezen vedno vodila skozi križe in težave mojega življenja.

Vzemimo svoj križ, hodimo za Jezusom in bodimo Njegovi učenci!

Viktorija