»Moja duša se te je oklepala, tvoja desnica me je podpirala.«

(Ps 63, 9)

Moja duša se te je, Gospod, in se te bo vedno oklepala. Podpiraš me in nadvse si želim, da bi me še naprej in do konca. Tvojo podporo sem prvič zares začutila v času študija, ko so se zgodile stvari, ki bi se lahko končale slabo, a so se iztekle dobro. Nekdo je bdel nad mano, me dvignil in tolažil, ko je bilo težko. In nato zanimiva študijska tema, povezana z Biblijo – o Jezusu in njegovih učencih v vrtu Getsemani. Posebni občutki, presenečenje, vprašanja … Nevidna sila se je kot iz megle začela počasi pojavljati kot Nekdo, ki me je držal, podpiral, ustavil, včasih tudi »klofnil«.

Tudi danes čutim to podporo, čeprav naredim kdaj kakšno »packarijo« in se boleče oglasi vest ter zaboli duša. Takrat tudi molitev ne more iz mojih ust in rečem, kot je rekel apostol Peter: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« (Lk 5, 8)  A Ti me ne zapustiš, še vedno čutim tvojo podporo in ljubezen. Zavedam se, da to ni samoumevno, saj si ljudje s svojimi dejanji nismo ničesar zaslužili. Tvoja ljubezen je čudovito darilo, za katerega smo vsi lahko samo hvaležni. Največ, kar lahko naredimo, je, da tudi mi ljubimo Tebe ter svoje brate in sestre. Podpirajmo jih tako, kot Ti podpiraš nas in molimo za njih. S tem lahko vsaj delno povrnemo to, kar Ti narediš za nas.

Tudi kratkotrajni, minljivi zemeljski užitki, ki me včasih pritegnejo in stresejo, hitro pokažejo pravo »barvo«. Ko se zavem, kaj mi ponujajo, rečem: »Če sem s teboj, si ničesar ne želim na zemlji.« (Ps 73, 25)

Vsemogočni Bog, verjamem, da me/nas boš vedno podpiral, saj si zagotovil: »Kajti jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te držim za desnico in ti pravim: Ne boj se, jaz ti bom pomagal.« (Iz, 41, 13)

Jelka