Ogrnjeni z Marijino ljubeznijo, ki smo jo prejeli pri sveti maši v Lurdu, romarji iz naše prelepe domovine v tišini stopamo po prašni Jakobovi poti (v kratkih etapah ) vse do Santiaga de Compostela. Obdajajo nas čudovita dišeča rumena polja žuke (brnistre).

Klobuk si moram povezniti globoko na ušesa, da mi ga močan veter ne odpihne. Misli pa me ponesejo k Tebi, Oče, k Tebi, Jezus (Sin)  in k Tebi, Sveti Duh, ki v ljubezni živite v skrivnost ovito občestvo. Romarji smo se ujeli  v lepih, prisrčnih, spoštljivih, ljubeznivih odnosih, ki so me spomnili na  odnos Svete Trojice. V takšnem odnosu naj bi živeli vsi ljudje tega čudovito ustvarjenega stvarstva.

Se vam zdi moja želja utopična? Meni čisto nič, če bi si le znali prav razložiti svobodo, ki nam jo je iz čiste ljubezni podaril naš nebeški Oče. Njegov Sin nam je z zgledom pokazal, kako naj jo živimo, in Sveti Duh, ki ga je Sin poslal, nas še danes uvaja v vso resnico, ki je ena sama. JEZUS JE POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE! Na nas kristjanih je, da si vsak trenutek prizadevamo za RESNICO, ki je L(l)jubezen. Ljubezen pa je edino „orožje“, ki nas lahko OSVOBODI in prinese več miru v ta razburkani, nemirni svet.

Moji, naši koraki postajajo iz dneva v dan bolj strumni, polni veselja in pričakovanj, ko se bližamo k tebi - zvesti Jezusov apostol in mučenec sveti Jakob. Smo se pripravljeni kot on žrtvovati za pravo R(r)esnico in svobodo? Premislimo … Prepoteni in razžarjeni od vročine prispemo. Mogočna katedrala svetega Jakoba nas s svojim tridelnim sklopom (Sveta Trojica) objame v svojo senco in nam nudi zavetje pred žgočim soncem.

Presrečna in počaščena, da stojim na tako svetem kraju, se ne spomnim le svojih najdražjih, ampak vseh vas, dragi bratje  in sestre v Kristusu, posebej vseh trpečih, osamljenih in miru prikrajšanih po vsem svetu. Vse sem/smo izročili Presveti Trojici, Mariji in svetemu Jakobu.

Božja modrost je večna, oklenimo se je (prim. Prg 8,22-31). Amen. 

Erika