„ … beseda razodene misli človekovega srca.“

(Sir 27,6)

Božična radost še vedno odmeva v mojem srcu. A čas beži ... Današnja, za koga morda stroga Božja beseda, pa nas vabi, da se zazremo vase in odrinemo na globoko v postni čas, ki se nezadržno bliža.

Če se iskreno srečamo sami s seboj, spoznamo, kako krhki in slabotni smo. Ne skrivajmo se za svojimi napakami, še več, ne iščimo jih pri   drugih ljudeh. V molitvi spoznajmo svoja „bruna“, v zakramentu sprave jih priznajmo in se jih iskreno pokesajmo.

Srčno se trudimo delati, kar je prav in dobro. Seveda  to ne pomeni, da nam bo to nenehno uspevalo. V naša srca se bodo še vedno prikradle misli in želje, ki pa za nas niso nujno najboljše.

Če želimo rasti in biti srečni, moramo hrepeneti po darovih in sadovih, ki jih za nas  pripravlja Bog.

Povabimo Svetega Duha, da nam pri tem pomaga. Bodimo hvaležni in veseli, ker nas Jezus opominja,  naj pazimo na svoje misli, besede in dejanja. To dela, ker nas ljubi in nam želi odpreti srce in oči za dobro.

Bolj kot bomo hvaležni in bolj kot bomo slavili Boga s svojim življenjem, bolj bomo tudi prijazni in usmiljeni do sočloveka, kot je Gospod do vseh nas.

Jezus bo prav gotovo ponovno prišel in to kmalu, kot beremo v Svetem pismu, zato pomagajmo drug drugemu v nebesa.

Erika