Prepričana sem, da ima Jeremijevo »videnje« Gospodove besede tudi širši pomen: »Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda …« Tako nam na današnjo nedeljo to potrjujejo tudi Jezusovi blagri v Govoru na gori (Lk 6).

Božji blagoslovi so zastonjski, le naše zaupanje je potrebno. In kaj mi pomeni to, da »zaupam v Gospoda«? Preprosto to, da mi je v življenju podarjeno telesno in duhovno življenje, s katerim lahko svobodno razpolagam – vendar zasidrana v veri, v Božji besedi. V desetih Božjih zapovedih. In ko postanejo vodilo mojega življenja, jih ne čutim več kot zapovedi, ampak jih preprosto živim.

To zaupanje v Boga pa ne pomeni, da nikoli ne storim nič napak, saj naša človeška narava pač ni popolna. Vedno ostaja »Gospod moje zaupanje«, da me razume in mi odpušča, da se lahko kadarkoli zatečem v njegovo usmiljeno naročje.

Želim vam, da bi našli ta osebni odnos do Troedinega Boga, do Božje Matere in do svetih priprošnjikov. Verjemite mi, da je življenje z njimi tako svobodno in sproščeno.

Majda