»…da spoznaš zanesljivost naukov,…«

Lk1,4

Danes praznujemo nedeljo Božje besede. Priznam, da sem bila kar nekaj časa pred praznim listom papirja, saj nisem vedela, kaj od vsega, kar imam v mislih, naj napišem…

Bog nas že od samega stvarjenja nagovarja. Ustvaril nas je, nam dal vse (raj), nas pa nenehno »nekaj« vleče stran od Njega. Naenkrat se nam zdijo zapovedi prezahtevne, obisk sv. maše odveč, za udeležbo v raznih skupinah v cerkvi nimamo časa itd. Bog pa ne neha in nas vedno znova in znova kliče in vabi (govori preko Sv. pisma). Koliko prerokov se je skozi svetopisemsko zgodovino trudilo in iskalo načine, kako sporočiti Božjo besedo, da bi jo ljudje ne samo slišali ampak tudi sprejeli!

Ko Božja beseda stopi v naše življenje, ko jo sprejmemo in se ji izročimo, lahko začne delovati. Pri sebi to najbolj občutim, ko pred kakšno (zame včasih brezizhodno) situacijo pokličem na pomoč Jezusa, na koncu prošnje pa vedno dodam: »Zgodi se Tvoja volja, saj Ti najbolje veš, kaj je zame dobro!«. Mogoče nisem vedno zadovoljna z rešitvijo, se pa vedno kasneje pokaže kot najboljša zame.

Nekoč sem pri spovedi omenila, da ne berem več Sv. pisma kot knjige, saj imam na telefonu aplikacijo Hozana.si in Sv. pismo, kjer vsak dan zgodaj zjutraj dobim dnevno Božjo besedo. Pa mi je spovednik dejal, da ima tudi on vse na telefonu…

Ni pomembno, kje beremo Božjo besedo, pomembno je, da ji prisluhnemo in pustimo, da nas nagovori. Odprimo ji svoja srca!    

Valerija