Božja modrost prebiva med izvoljenim ljudstvom

(prim. Sir 24)

Prva nedelja v novem letu se začenja z Božjo besedo, ki se vrti okoli modrosti; ne samo berilo, gotovo tudi evangelij, saj gre za začetek Janezovega evangelija, ki ga je napisal človek, ki velja za največjega »filozofa« med evangelisti. Janez ne sodi med tiste filozofe, ki samo nakladajo, pač pa med tiste, ki premorejo veliko modrosti in to tiste, ki prebiva med izvoljenim ljudstvom. Takšna Božja beseda na začetku novega leta ni naključna, saj je pred nami novo poglavje, ki je zaenkrat še prazno. Dvanajst mesecev se sicer res obrne zelo hitro, a pomembno ni samo to, da pač minejo, važno je, kako minejo, s čim torej zapolnimo prazne strani novega leta. Lepo bi bilo, pravzaprav bi bilo edino pravilno, če bi se pri tem ravnali po modrosti in to spet ne katerikoli.

Ob koncu starega ali na začetku novega leta pogosto delamo inventuro, kaj smo naredili, česa nismo izpeljali, kaj je bilo narejeno dobro, kaj se morda ni izšlo v skladu z našimi pričakovanji in načrti. Veliko je stvari, na katere nimamo veliko vpliva; ob takih lahko le zaupamo v Božjo previdnost in modrost, se prilagodimo in v okviru danih zmožnosti naredimo največ, kar je mogoče. Lansko in predlansko leto sta prav šolska primera tega, kako se je bilo mogoče kljub vsemu ob dobri volji, volji do dela in skrbi za sočloveka prilagoditi in narediti veliko dobrega. Na eni strani. Na drugi pa si zlahka padel tudi v mantro, da itak ničesar ne smemo in ne moremo, lahko se pa smilimo sami sebi ali pa se navdušujemo nad brezdeljem. Izvoljeno ljudstvo tako gotovo ne bi ravnalo, ker to ne bi bilo v skladu z Božjo modrostjo.

Ne vemo, kaj bo prineslo leto 2022 … Morda smo se v preteklih dveh letih kljub vsemu že česa naučili, pa ne bo več kompletnih »popravcev«. Skrbi pa me, da so naše betice še vedno tako zelo trde …

Julijana