»Vas pa naj Gospod obogati in napolni z ljubeznijo drug do drugega«.

(1Tes 3,12)

Neka molitev pravi: »Gospod, naredi iz mene svetilko. Sam bom izgorel, a drugim bo svetlo.« Kadar se znajdemo v temi, je lahko rešitev že majhna lučka. Kadar  gremo v življenju skozi preizkušnje in boje, so taki ljudje, ki v naša življenja prinašajo luč, neprecenljivi! In končno, Jezus je tista luč, ki je dokončno premagal temo, kot poje pesem: Luč si za svet, kjer je tema, si zarja, luč, ki odpira oči. Luč in lepota, srce te proslavlja, s tabo se ne izgubim. Tu sem, da te hvalim, da se ti poklonim, da ti rečem Bog in moj Gospod, zame si edini, neizmerno vreden, Jezus moj prijatelj čudovit…

Dragi Jezus je Luč za vse človeštvo, mi pa poskusimo ta sveti adventni čas biti lučke drug drugemu. Poklonimo komu toplo besedo, prijazen nasmeh, tolažbo, spodbudo. Pohvalimo koga. Ustavimo se in prisluhnimo – naravi, človeku, Bogu. Podarimo komu molitev, v tihoti srca…, saj veste:  »Ne moremo delati velikih reči, le majhne z veliko ljubeznijo« ( mati Terezija).

In začnimo danes, ne jutri, ker je samo današnji dan zares naš.

Marinka