»Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod Bog, on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega.«    

 Raz 1, 8

Te veličastne besede je izrekel Vsemogočni in gotovo so »vklesane« v dušo vsakega pravega kristjana. Ob njih se zavem svoje majhnosti, neznatnosti, vendar obenem pomembnosti –  sem hči Najvišjega, vladarja in gospodarja vsega. Kako čudovito je biti v njegovem zavetju, biti sprejet in varen! Kako pomembno je živeti v sozvočju z Njim!

Ob tem se vprašam, kako se lahko nekateri samozaverovani, samovšečni in samozadostni ljudje počutijo tako pomembni in kako so lahko prepričani, da Boga ne potrebujejo. Ne priznavajo njegove avtoritete, da On določa, kaj je v življenju dobro in kaj slabo.

Bog je seveda neskončno dober in njegova ljubezen je brezmejna, a dal je jasne napotke za krščansko življenje. Tiste, ki jih ljubi, zato vzgaja: »Jaz karam in vzgajam vse, ki jih ljubim: bodi torej goreč in se spreobrni« (Raz. 3, 19). Nekateri ljudje pa niso nehali (in ne nehajo) moliti demonov in malikov, zlatih in srebrnih …(Raz 9, 20). V Bibliji piše, da so narodi pobesneli, a »prišla je tvoja jeza in trenutek, da se sodijo mrtvi, da dobijo plačilo tvoji služabniki preroki, sveti in kateri se bojijo tvojega imena, mali in veliki, in da se pokončajo tisti, ki pokončujejo zemljo« (Raz 11, 18). Zato nikoli ne pozabimo Gospodovih besed: »Glej, pridem kmalu in z mano pride moje plačilo, da povrnem vsakomur po njegovem delu« (Raz 22, 12).

Alfa in Omega je zagotovo vreden, da ga počastimo s pesmijo Mojzesa in Jagnjeta: »Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod, Bog, vladar vsega. Pravična in resnična so tvoja pota, kralj narodov! Kdo se ne bi bal, Gospod, in ne slavil tvojega imena? Zakaj ti edini si svet« (Raz 15, 4).

Jelka