Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, nato miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranskosti in hinavščine.

    Jak 3,17

Kako blagodejno je iz osebnega arhiva potegniti lepe spomine in se prepustiti, da nas napolnita veselje in mir. Tudi ton glasu postane nežen in žameten, ko te spomine ubesedimo. Zato je priporočljivo v sivih, turobnih dneh poseči po takšni terapiji, ki nam sivino spremeni v svetlejše tone in nam jih pomaga videti.

Krasno je imeti ob sebi ljudi, ki nas pomirjajo in jim zaupamo.  Ob tem pa se moramo zavedati, da si tudi oni želijo enako. In še nečesa zelo pomembnega se moramo zavedati: vsak dan znova se je potrebno truditi za dobre odnose, si želeti dobro misliti, govoriti in delati ter  prositi Boga za potrebne milosti. Danes nam Jakobovo pismo lepo pove, da želimo, a nimamo in da nimamo, ker ne prosimo (Jk 4,2). Če smo torej do sebe bolj prizanesljivi kot do svojih bližnjih, če smo morda hitro pripravljeni na prepir in trpimo v nevoščljivosti, to ne pomeni, da moramo taki ostati celo življenje, ker pač smo taki. To je lažna potuha samemu sebi. »Laž pa ima kratke noge,« je rad govoril moj dedek, pa takrat nisem razumela, kaj hoče povedati. Pač hitreje hodiš, sem si mislila in nato »na terenu« prihajala do novih spoznanj.

Dobro si je zapomniti tudi ta del o prošnjah: »Prosite, pa ne prejemate, ker slabo prosite … « (Jak 4,3).

Potrebno je torej prositi tudi za modrost, da bomo  lahko osebni arhiv polnili z lepimi spomini in hvaležni radi živeli.

Milena