„...učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, ...“

Mr 1,22

Na poti sem. Včasih je ta moja pot ravna, sončna, svetla, brez skrbi, spet drugič je strma, deževna, temačna, polna preizkušenj. Pomembno pa je samo to, kaj se iz katerega dela te poti naučim in kje naj tej poti si Ti, moj Gospod. Te znam prepoznati v vseh situacijah, ali pa včasih tudi begam, podvomim, prehitevam … ?

Vse to se dogaja, a nazadnje, Bogu hvala, tudi v vseh stiskah, preizkušnjah, dvomih prepoznam  številne blagoslove in načrt, ki ga  imaš z menoj.

Leta hitro minevajo in starejša kot sem, bolj si želim in hrepenim, da bi se najin odnos,  Gospod, izkristaliziral. Popolnoma želim zaupati tvoji „oblasti“, ki ne hrepeni po posedovanju in uspehu tako kot človeška, temveč temelji na ponižnosti, služenju in ljubezni. Hvala ti za vse milosti. Iz dna srca te prosim, naj mi le-te pomagajo v prizadevanju, da bi ti v vsem sledila.

Ko me boš poklical s tukajšnje poti, bom dajala odgovor le zase, zato v tej molitvi vpijem k tebi zase.

Vsem nam, dragi bratje in sestre, pa želim, da bi danes in vse dni na naši skupni poti poslušali Božje besede. Naši odnosi se bodo le tako „gradili“ na trdnih temeljih. Iz dneva v dan bodo bolj pristni, iskreni in  ljubeči. Od tu dalje pa bo rasel tudi odnos vsakega od nas z Bogom. Amen.  

Erika