Danes praznujemo Jezusov krst in ob Jezusovem krstu mi misli nehote odtavajo h krstu mojih otrok.

Če nam je dano, vsi enkrat postanemo starši. To je vloga, ki zahteva veliko mero odgovornosti in predanosti, hkrati pa veliko veselja in ljubezni. Prav tako z vso odgovornostjo prihajajo tudi strahovi, ki so povezani z našimi otroki. Porajajo se nam tudi vprašanja o samem bistvu življenja. Z veseljem, ki ga prinaša rojstvo otroka, tako prihaja tudi vprašanje posvetitve otroka Bogu. Tisti, ki se podamo na to pot, si želimo, da bi naši otroci stopali po »pravi poti«, poti ljubezni, veselja in spoštovanja. Svojim otrokom skušamo predati vero v dobro, vero, da bodo naši otroci znali živeti skozi vero in znali delati dobro za druge in zase. Kajti če bodo znali spoštovati sebe in imeli vero v sebe in v Boga, bodo svojo svetlobo predajali tudi drugim in s tem bogatili sebe in družbo okoli sebe. Vsi si za otroke želimo le najboljše in v luči dobrega, a  kdaj nevede naredimo tudi napake, od katerih se vsi nekaj naučimo. Naj bo našim otrokom vera v oporo v težkih časih in veselje v lepih časih.

Kristina Hojnik